Aronija – zdravilni sadež, ki ga posadite to pomlad tudi na vaš vrt

Aronija

Vedno bolj tudi pri nas prihaja v ospredje sadež imenovan aronija. Verjetno ste že slišali za vse njene zdravilne učinke in na policah trgovin zasledili izdelke iz nje. Kljub svojemu specifičnemu, trpkemu okusu naj najde svojo mesto v naši prehrani. Uživanje aronije je dobro za vse, ki imajo težave s sladkorno boleznijo, migrenami, z ožiljem, krvnim pritiskom, vnetje ledvic, imajo čir na želodcu ali slabokrvnostjo. Če najdete kakšen prost kotiček na vrtu razmislite o nasaditvi tega čudežnega sadeža. V nadaljevanju predstavljamo učinkovitost aronije in vse kar je povezano z njenim gojenjem.

Aronija je sadna vrsta, ki spada med jagodičevje in raste v obliki grma. Doseže lahko višine tudi do 2 metrov. Izhaja iz Severne Amerike, kjer so jo že skozi zgodovino v zdravilne namene uporabljali Indijanci. Ker so tudi pri nas podobni pogoji, lahko uspešno gojimo aronijo tudi na domačem vrtu.

Aronija in njeni zdravilni učinki

Aronija je med strokovnjaki poznana kot rastlina, ki je najmočnejše antioksidant odkrit do sedaj. Vsebuje veliko taninov, bifenolov, flavonoidov in antocianov. Zreli plodovi so prave vitaminske bombe. V njih lahko najdemo velike količine vitamina A, več vrst vitamina B, C, E in zelo redek vitamin P. Vitamin P  je pomemben za pravilno delovanje in absorpcijo vitamina C, hkrati pa pomaga ohranjati vezivno tkivo, omogoča dobro propustnost kapilar in krepi njihove stene. Pri aroniji najdemo največ antocianov med vsemi poznanimi sadnimi vrstami. Plodovi aronije vsebujejo tudi veliko kalcija, kalija, mangana, molibdena, joda, fosforja in železa.

Vpliv aronije na naše zdravje

Aronija ne krepi samo imunskega sistema, ampak tudi pomaga telesu pri čiščenju in razstrupljanju vseh toksinov, ki se nalagajo v našem telesu. Snovi v teh sadežih namreč blokirajo vezavo toksičnih kovin in pospešujejo obnavljanje poškodovanih celic v tkivih.

V času nosečnosti bi morala biti aronija sestavni del vaše dnevne prehrane. Aronija je naravni vir folne kisline in železa. Kri je bolj čista in posledično je boljša tudi cirkulacija. Uživanje aronije izboljšuje izločanje hormonov in regulira delovanje ščitnice.

Aronija uravnava delovanje trebušne slinavke, raven sladkorja in hemoglobina. Ob rednem uživanju postanejo žile bolj pretočne, stene bolj prožne in posledično se zmanjša nevarnost strjevanja krvi in možnosti kapi. Izboljša se tudi krvni pretok, kar pomaga pri migrenah. Uživanje teh sadežev pomaga tudi pri zmanjševanju možnosti za nastanek demence in Alzheimerjeve bolezni.

Uživanje aronije pripomore k izboljšani in urejeni prebavi. Pomaga pri odpravljanju zgage in umirjanju krčev v želodcu in črevesu. Učinkovito zdravi vnetje sluznice želodca, pomaga pri ranah na želodcu, vnetju črevesja in preprečuje drisko. Sadeži čistijo tudi jetra in pospešujejo izločanje žolča ter pomagajo pri izločanju žolčnega peska in kamnov.

Dokazano ima aronija antikarcenogeno delovanje. Učinkovito se namreč spopade z malignimi celicami pri rakastih obolenjih možganov, pljuč, dojk, debelega črevesa in jeter. Ker pomaga pri hitrejšem celjenju in dezinfekciji ran je priporočljiva za uživanje med okrevanjem po operacijah.

Z uživanjem sadežev aronije vplivamo tudi na raven holesterola in nižanje krvnega pritiska. Pomaga pri hitrejši obnovi po srčni ali možganski kapi, obnavlja pa tudi arterijsko mišično tkivo in povečuje njeno elastičnost.

Če imate pogoste težave z mehurjem ste verjetno zasledili, da morate uživati brusnice. Vendar tokrat raje posezite po aroniji. Aronija je dokazano za 5 do 10 krat bolj učinkovita pri zdravljenju urinarnih infekcij v primerjavi z brusnico in uspešno zdravi tudi vse težave povezane z ledvicami in mehurjem. Pomaga tudi pri težavah s prostato.

Posadimo aronijo

Priprava sadilne jame

Aronijo sadimo jeseni ali spomladi. Če bomo posadili več rastlin iste vrste, še bolje pa več vrst, naj bo razdalja med posameznimi sadikami vsaj 1,5 metra in med vrstami 2,5 metra. Aronija glede izbire tal ni zahtevna saj uspeva v vseh tipih tal, izberimo pa ji sončno lego. Le če so tla nekoliko slabše kvalitete ali peščena lahko v jamo dodamo tudi malo šote in humus.

Za sajenje moramo pripraviti sadilne jame s premerom od 20 do 30 cm. Na dno lahko dodamo hlevski gnoj ali organsko gnojilo in prekrijemo s slojem prsti. Na to plast dodamo nekaj šote in na njo postavimo sadiko, ki jo zasipamo z zemljo do vrha. Pazljivi moramo biti, da se pri sajenju korenine ne upognejo saj lahko to zavira nadaljnjo rast. Če je zemlja suha jo lahko po saditvi dobro zalijemo.

Nega grmičkov

Aronija velja za zelo odporno vrsto za škropljenje s kemikalijami ne bo potrebno. Ker je rastlina odporna na različne škodljivce in bolezni jo lahko gojimo popolnoma ekološko. Če ne želimo, da se pod njo pojavi plevel, lahko posejemo belo deteljo, ki preprečuje razraščanje plevela.

Če bomo sadili dvoletne sadike, te lahko močno prikrajšamo, saj se bodo v naslednji rastni dobi razvile kakovostne mladike. Med njimi izberemo pet do osem kakovostnih poganjkov, ostale lahko izrežemo pri osnovi. V treh do petih let lahko oblikujemo ogrodje grma, v katerem pustimo 12 do 15 vej. Po sedmem letu pa grmičke le še pomlajujemo. To storimo tako, da izrezujemo le poškodovane, povešene in izrojene veje ter redčimo enoletne poganjke v sredini grma. S tem omogočamo boljšo osvetlitev, dovolj rodnega lesa in velik pridelek.

Če prihaja do dolgotrajnejših sušnih obdobij lahko okoli grmička dodamo organsko zastirko in poskrbimo za namakanje. Sicer je rastlina dobro odporna na zimske razmere, brez težav pa prenaša tudi krajša obdobja suše.

Pobiranje pridelka

Aronija podobno kot borovnice rodi prvič v tretjem letu življenja. Zato je priporočljivo, da se ob nakupu odločite za vsaj triletne sadike, še bolje pa za štiriletne. Aronija zacveti v aprilu, zorenje pa se začne konec julija ali avgusta in traja približno en mesec. Zreli plodovi so temno vijolične barve in imajo lastnost, da ne gnijejo. Plodovi so čvrsti in ne odpadejo. Kljub temu, da jih pustite na grmu dlje časa po zrelosti, ti ne bodo pridobili na sladkobi, saj ohranijo svoj trpki okus. Ker gredo v slast tudi pticam moramo aronijo zaščitit pred objedanjem z mrežami.

Predelava in uživanje plodov

Plodove lahko uživamo tako sveže kot tudi predelane. Največji učinek lahko pričakujemo pri uživanju soka s 100% sadnim deležem. Če bomo sadeže pasterizirali na 81-95°C, bomo dobili 100% sok z rokom uporabe dve leti. Glede na sorto lahko plodovi tehtajo od 0,6 do 1,5 g, kar znese za kilogram plodov od približno 1000 do 1600 plodov. Iz enega kilograma plodov lahko pridelamo 500 do 600 ml gostega soka, ki ga lahko mešamo za boljši okus tudi z drugimi sokovi, kot je npr. jabolčni. Ker gre aronija velja bolj kot zdravilo kot hrana je priporočljivo da se ne predoziramo. Priporočljivo je, da sok zaužijemo zjutraj po zajtrku in pred spanjem v količini 0,3 do 0,5 dl.

Če bomo plodove uživali sveže je priporočljiv dnevni vnos do 20 plodov dnevno, kar nam zagotovi dnevno potrebo po vseh pomembnih vitaminih, ki jih vsebuje aronija in jih potrebuje naše telo. Plodove lahko tudi posušimo in jih uživamo suhe, ali pa jih zmeljemo in jih uporabljamo za čaj. Ne glede na to kako boste sadeže predelali ti ne bodo izgubili svoje zdravilne in hranilne vrednosti. Iz sadežev aronije lahko pripravite tudi džeme, sadne jogurte, kompote, vina in žganje.

Moj izbor za vas

Bio naravni 100% sok aronije, 3dcl

Bio naravni 100% čaj aronije

Preberite tudi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja