Sibirske borovnice – sadeži, ki nas bodo najprej razveselili na domačem vrtu

Sibirske borovnice

Sibirske borovnice zaradi svoje bogate vitaminske sestave imenujemo tudi majske jagode ali jagode večne mladosti. Ti sadeži po okusu in barvi spominjajo na ostale borovnice, vendar z njimi niso sorodni. V njih lahko najdemo visoke vsebnosti karotena, tiamina, riboflamina, folne kisline, rutina, pektina, tanina in številne minerale, kot so magnezij, natrij, kalcij, kalij, fosfor, mangan, baker, silicij, bor ter jod v sledovih. Sveže jagode vsebujejo tudi precej sorbitola, inozitola, fenolov in antocianov, od sladkorjev pa največ glukoze in nekaj saharoze, veliko manj pa fruktoze.

Zaradi vseh teh snovi sibirske borovnice delujejo antikarcerogeno, antibakterijsko in antialergijsko. V tradicionalni medicini so te borovnice iskane pri zdravljenju bolezni jeter, srca, želodca, pri glavobolu, artritisu, bolezni oči … Pa poglejmo kako posaditi ta čudežen sadež.

Sibirsko borovnico v Sloveniji pogosto imenujemo majska jagoda. To poimenovanje se vedno bolj uveljavlja, saj nas sibirske borovnice s svojimi sadeži razveselijo že zelo zgodaj, in sicer od konec aprila in začetka maja. Plodove pa lahko glede na različne sorte obiramo vse do sredine junija, ko začnejo svoje prve plodove delati ameriške borovnice. Sibirske borovnice bodo zaradi svojega hitrega zorenja našo prvo sadje iz lastnega vrta! V naravnem okolju jih lahko najdemo na območjih severne Evrope, Azije, Severne Amerike, Rusije in Japonske.

Uporabljamo jih lahko kot svežo sadje, zaradi visoke vsebnosti pektina pa lahko iz njih delamo tudi marmelade, džeme, sokove, sladice, likerje in vina, lahko pa jih preprosto zamrznemo. Okus je pri sibirskih borovnicah tipičen. Lahko so sladke do sladko – kisle, starejše sorte pa lahko imajo nekoliko grenak priokus. Če želite res okusne sibirske borovnice posezite po sortah, ki imajo večje in debelejše plodove, saj za te velja, da so prijetnejšega okusa.

Lastnosti sibirske borovnice

Zaradi hitre vegetacije je najbolj primeren čas za sajenje sibirske borovnice september, oktober in november. Kljub temu pa lahko sibirske borovnice sadimo vse leto, razen v najbolj vročem obdobju in pozimi, ko so tla zamrznjena. Sibirske borovnice so zelo odporne na nizke temperature, saj lahko preživijo tudi temperature do -47°C in so zato popolnoma prezimne vrste. Cvetovi so rumenkasti, podolgovati in dolgi približno 2 cm, cvetijo pa lahko tudi pri 0°C, zdržijo pa temperature vse do -10°C. Oprašujejo jih predvsem čmrlji, kasnejše sorte tudi čebele, delno pa je tudi vetrocvetka.

Pri sibirskih borovnicah je predvsem pomembno, da posadimo skupaj več različnih sort. Sama se namreč ne bo oplodila in posledično pridelka ne bo ali bo ta zelo slab. Sadimo najmanj dve različni sorti, ki se bosta medsebojno oprašili. Še bolje pa je, da posežete vsaj po 3, 4 ali več sortah.

Sibirske borovnice so grmi, ki lahko zrastejo od nekaj več kot metra pa vse do 2 metrov v višino in 1 – 1,2 metra v širino. Vse je odvisno od sorte, saj nekatere rastejo nekoliko bolj pokončno, druge pa bolj povešeno.

Sajenje sibirske borovnice

Ob sajenju sibirskih borovnic ne krajšamo. Odstranimo lahko le morebitne suhe poganjke. Sadike, ki smo jih kupili v loncih lahko pred sajenjem namočimo v vodo za 2 do 4 ure. Če smo kupili sadike v loncu, lahko te počakajo tudi na kasnejšo sajenje, vendar morajo biti vedno dobro zalite.

Sadilno jamo izkopamo že nekaj dni pred načrtovanim sajenjem. Zgornjo rodovitno plast ločimo na poseben kup, saj jo bomo kasneje potrebovali. Jama na bo široka približno 60 cm in globoka 50 cm. Med posameznimi sortami, naj bo sadilni razmak med 80 in 100 cm, med posameznimi vrstami pa približno 2 metra. Sibirske borovnice imajo rade sončno lego, uspevale pa bodo tudi v polsenčni legi. Sadike posadimo tako globoko, kot so bile posajene v loncu ob nakupu.

Z razliko od ameriških borovnic lahko sibirske sadimo v navadno vrtno zemljo. Nikakor ji ne pripravimo kislega substrata, saj v njem ne bo uspevala. Prst naj bolj dovolj odcedna in vlažna. Na dno izkopane jame položimo zgornjo rodovitno plast zemlje obrnjeno s travno rušo navzdol. Dodamo nekaj organskega gnojila za jagodičevje ali gnojila za borovnice. Po pognojenem dnu posipamo nekaj vrtne zemlje, kateri lahko dodamo nevtralno šoto ali humus. Na rahlo potlačeno dno postavimo sadiko in jo obložimo z vrtno zemljo, pomešano s šoto. Ponovno nekoliko pognojimo, vendar pazimo, da koreninska gruda ni v neposrednem stiku z gnojilom. Jamo do konca napolnimo z preostalo zemljo, jo potlačimo in dobro zalijemo. Priporočljivo je, da povrhu pripravimo plast zastirke, najbolje iz borovega lubja, saj bodo tla lažje ohranjala svojo vlago.

Moj izbor za vaše sibirske borovnice 

Homeogarden organsko gnojilo za jagode in jagodičevje

Homeogarden organsko gnojilo za borovnice

Homeogarden organska zemlja + gratis gnojilo za organski vrt

Zorenje in obiranje

Zrelost sibirske borovnice nastopi približno v drugi polovici maja. Nekatere sorte lahko zorijo tudi nekoliko kasneje, ko začnejo zoreti tudi prve jagode. Odvisno od sorte in klimatskih razmer, lahko prve rodijo tudi že konec aprila. Sibirske borovnice prvič začnejo roditi od drugega – tretjega leta starosti, zato ob nakupu raje izberimo triletne sadike.

Plodovi so podolgovate oblike in dolgi od 2 – 4 cm, ob dobrih pogojih pa lahko zrastejo tudi do 5 cm. Plodove pobiramo le ko so popolnoma zreli, torej ko se tudi vsebina jagode obarva modro in ne samo kožica. Jagode zorijo postopoma. Glede na sorto lahko rastlina ob polni rodnosti doseže pridelek 2-5 kg na sadiko. Polno rodnost sibirske borovnice začnejo dosegati po četrtem, pogosteje pa po petem letu in takrat tudi začnejo redno roditi. Sibirsko borovnico lahko razmnožujemo s potaknjenci in grebeničenjem.

Škodljivci in bolezni

Sibirske borovnice so zelo dobro odporne na različne škodljivce in bolezni. Tu in tam lahko opazimo sivo plesen na jagodah, vendar bolj poredko. Kljub vsemu pa tudi te borovnice niso varne pred sladkosnedimi pticami, zato moramo grme zaščititi z primernimi mrežami.

Rez sibirske borovnice

Sibirske borovnice gojimo kot grm. Znotraj grma odstranjujemo izrojene veje, osnovne veje pa potrebi prikrajšamo do 40 cm nad tlemi. Takšno obrezovanje omogoča pomlajevanje grmička in ohranjanje življenjske dobe sibirske borovnice, ki je 25 do 30 let. Z upoštevanjem pravil obrezovanja dosežemo rast novih poganjkov, osvetlimo notranjost grma in ohranjamo rodnost.


Ste že kdaj poizkusili sibirsko borovnico? Vam je okus všeč? Katere sorte imate posajene? Delite svoje izkušnje in mnenja z menoj v komentarjih.

Preberite tudi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja