Vzgojimo okusen paradižnik!

Paradižnik

Paradižnik je znan po svojih koristnih snoveh, antioksidantih. Uživanje paradižnika nam zagotavlja njihovo vsebnost v naši prehrani, hkrati pa antioksidanti poskrbijo za odstranjevanje škodljivih snovi iz telesa. Paradižnik sodi med najbolj priljubljene vrtnine, zato ga letos posadite tudi sami. Če želite, da bodo paradižniki okusni, pridelek pa obilen, upoštevajte nekaj naših navodil in rezultat bo tukaj.

Iz semena do sadike

Najbolje je, da setev za sadike opravite vse od druge polovice februarja do najkasneje sredi marca. Sadike paradižnika se razvijajo 60 do 70 dni, ob neprimerni temperaturi (vsaj 20°C) pa lahko tudi dlje. Pred setvijo je koristno, da semena namočite v vodo za 6 do 8 ur, kar bo pomagalo pri mehčanju ovojnice in hitrejši kalitvi in rasti sadik. Za vzgojo sadik paradižnika potrebujemo topel prostor in veliko svetlobe. Izberimo prostor na okenski polici, ki je obrnjena na sever ali vzhod, saj sadike nimajo rade direktnega sonca. Sadikam zagotovite dovolj vlage, vendar bodite pozorni, da ne zalivate preobilno, kar lahko pripelje do gnitja korenin. Sejančki se radi upogibajo k viru svetlobe, zato jih dnevno obračajmo.

Pikiranje

Paradižnik

Čas za pikiranje sadik nastopi, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj. Pri presajanju bodite pozorni, da s sadikami delamo nežno, saj so še krhke in jih hitro lahko poškodujemo. Zemlja naj bo raje bolj suha kot premokra, saj je mokra zemlja težka in lahko sejančke poškoduje. Presajamo tako, da sejančke odstranimo skupaj z zemljo, ki jo skušamo nato na rahlo odstraniti. Če opazite, da imajo kateri sejančki predolge korenine, jih lahko narahlo preščipnete in odstranite, do dolžine korenin, ki jih imajo ostali sejančki. S tem bomo omogočili tudi tvorjenje močnejšega koreninskega sistema. Novim, večjim lončkom pokrijemo dno s primerno zemljo (približno 1 cm) in vanje vstavimo sejančke. Dosujemo zemljo, ki pa naj bo visoko skoraj do kličnih listov. Ne pozabite, da za sajenje in pikiranje potrebujete posebno zemljo!

Pred sejanjem na prosto poskrbimo za primerno prst

Če želimo, da bo naš paradižnik uspešno rasel, pridelek pa bo obilen, je bistvo vsega priprava primernega substrata. Paradižnik ima rad globoko zemljo, z veliko organskega materiala in kvalitetnega domačega humusa. Za paradižnike je namreč značilno, da imajo globok koreninski sistem in so veliki porabniki hranil. Na to bodite pozorni predvsem ko gojite svoj paradižnik v loncih. Zagotovite mu dovolj globoko posodo in veliko humusa, iz katerega bo črpal svoja hranila. Prst mora biti dovolj prepustna. Paradižnik ne mara prsti v kateri zastaja voda. Zastajanje vode lahko vodi do številnih bolezni tipičnih za paradižnik. Prav tako mora biti prst malenkost kiselkasta. Najraje ima prst s pH vrednostmi od 6 do 6,8. Če je pH previsok ali prenizek lahko privede do tega, da hranila ne bodo dostopna za paradižnik, čeprav bo prst bogata s hranili.

Moj izbor – organsko gnojilo HOMEOGARDEN za paradižnike in ostale plodovke

EKO_Certifikat

Paradižniki potrebujejo oblino hranil, saj so hitrorastoče plodovke. Za začetek zadostuje domači kompost, vendar moramo kasneje zagotoviti tudi dovolj veliko količino dodatnih elementov, kot so kalcij, kalij, fosfor in magnezij.

Homeogarden gnojilo za paradižnik in ostale plodovke je obogateno 100% organsko gnojilo, ki s kombinacijo organskih gnojil in izboljševalcev (naravne alge) zagotavlja zdrav domač pridelek.

Presajanje sadik na prosto

S presajanjem sadik na prosto moramo počakati vsaj do sredine maja, ko postanejo noči dovolj tople (temperatura ne pade pod 10°C). Če sadike presadimo v prehladno zemljo ali sadik pred presajanjem ne utrdimo dovolj, lahko pride do odpadanja že prisotnih cvetov ali pa se ti sploh ne oblikujejo. To vodi do počasnejšega pridelka. Enako velja, če bomo na prosto presadili prevelike sadike. Sadike moramo pred saditvijo na prosto primerno utrditi. To storimo tako, da jih vsaj dva dni pred nameravano saditvijo postavimo na prosto, v zavetrno in zaščiteno lego. S tem poskrbimo, da bodo sadike doživele manjši šok ob prehodu na prosto.

ParadižnikPoskrbimo, da bomo sadike na prostem posadili dovolj globoko. Sadimo jih vse do prvih listov, tako omogočimo, da bodo korenine dovolj globoko in bodo lažje našle več hranil in vode. Pri cepljenih paradižnikih pazimo, da te ne presadimo pregloboko. Če bo cepljeno mesto ostalo pod zemljo, se bodo nove korenine začele tvoriti nad cepljenim mestom in cepljena podlaga bo odmrla.

Sadike paradižnika sadimo v vrsti, kjer mora biti med posameznimi sadikami 50 cm prostora. Med posameznimi vrstami poskrbimo za razmak vsaj 70 cm. Če sadimo cepljene paradižnike poskrbimo, da bo razdalja vsaj še 20 cm večja. Poskrbite tudi za primerno oporo.

Sajenje v posode

Nižje sorte paradižnikov bodo veliko bolje uspevale v ločenih posodah. Pred sajenjem v posode, te dobro očistite, saj so paradižniki občutljivi na določene bolezni in viruse, ki lahko ostanejo v neočiščenih posodah. Preverite, da ima vaš lonec dovolj drenažnih odprtin, saj moramo poskrbeti, da voda v loncu ne bo zastajala. Poskrbimo, da bo lonec dovolj velik (vsaj 5 do 8 litrov), saj so paradižniki znani po svojih močnih, dolgih in razvejanih koreninah.

Ne glede na to ali boste sadili paradižnik na prosto ali v posode, poskrbite za sončno mesto. Paradižnik bo sicer uspeval tudi v polsenčni legi, vendar bodo plodovi manjši. Paradižniki potrebujejo vsaj 7 ur sonca, poskrbite pa tudi, da ne bodo izpostavljeni močnemu vetru.

Tudi paradižnik ima rad dobre sosede in se izogiba slabim

Med posamezne vrste paradižnika lahko sejemo solato in baziliko, na drugi strani pa posejte kapucinke, ki skrbijo za odganjanje strun. Za odganjanje Paradižnikškodljivcev so koristni tudi ognjič in meta. Poleg paradižnika se bodo dobro počutili tudi nizek fižol, bučke, sladka koruza, bob, česen, čebula, drobnjak, por, radič, redkvica, zelena, endivija, korenček, peteršilj, šparglji, cvetača in črna redkev. Jeseni lahko med paradižnik posejemo tudi špinačo in motovilec.

Nikakor pa se naj poleg paradižnika ne znajdejo grah, sladki komarček, zelje in krompir. Prav tako pazimo, da na isto gredo, kjer smo posadili paradižnik, ne sadimo paprike, čilija, jajčevca in krompirja. Te vrste so sorodniki paradižnika in se na istem mestu ne smejo pojaviti pogosteje kot vsaj vsako tretje leto.

Odstranjevanje zalistnikov in skrb za krepitev rastlin

Paradižnike lahko na grobo ločimo na dve skupini, in sicer na vrste, ki so grmičaste rasti in na vrste, ki so visoke rasti. Grmičaste sorte ne potrebujejo opore in jim tudi ni potrebno odstranjevati zalistnikov. Medtem visoke sorte potrebujejo dobro oporo, jih piniciramo in po potrebi tudi vršičkamo.

Nad vsakim listom zrastejo novi zalistniki, ki jih moramo redno odstranjevati. Ti zalistniki so na nek način “novo steblo” in ob nerednem trganju lahko tvorijo pravo “paradižnikovo goščavo” 🙂 Predvsem pomembno je odstranjevanje zalistnikov pri cepljenjem paradižniku. Koreninski sistem namreč ni dovolj močan, da bi nahranil vse plodove, ki bi se v nasprotnem primeru pojavili na rastlini. Zalistnike skušajmo odstranjevati vsaj do tam, kjer jih še dosežemo z roko. Če je možnost jih odstranimo tudi s pomočjo kakšne lestve. Prav tako se nam lahko neodstranjevanje zalistnikov maščuje tudi ob mokrih poletjih, saj sadike lahko hitreje zbolijo in propadejo.

Ker so paradižniki pogosto tudi tarča plesnivosti in pegavosti, moramo skrbeti tudi za večanje odpornosti. Na tržišču je na voljo veliko pripravkov, ki jih lahko dodajmo pri zalivanju. Priporočam pa uporabo organskega pripravka Homeogarden, ki je prijazen tako do okolja, rastline, vas in vaših živali.

Paradižnik potrebuje veliko vode

ParadižnikParadižniki potrebujejo večjo količino vode, predvsem ko cvetijo in tvorijo nove plodove. Če je poletje suho in vroče bo potreba po vodi še toliko večja. Najbolj preprost način (če ne morete omogočiti namakalnega sistema) bo uporaba plastenk. Plastenki lahko odrežete dno, jo porinete v zemljo in dolivate vodo skozi odrezano dno. Rastlina bo skozi vrat plastenke dobivala stalno zalogo vode, ko jo bo potrebovala. Če se lotimo zalivanja ročno, poskrbimo, da bomo paradižnik zalivali vsaj trikrat tedensko. Držite se pravila, da zalivamo zelo zgodaj (do 10. ure) ali pozno popoldan (po 18. uri). Če paradižnik vzgajamo v posodah,  bo ta potreboval še nekoliko več zalivanja. V posodah se zemlja hitreje suši, suha zemlja pa vodi do pomanjkanja kalcija.

Posezite tudi po naravnih zastirkah! Zastirke, kot so slama, pokošena trava in podobni materiali zagotavljajo zadrževanje vlage v tleh in posledično skrbijo, da se zemlja ne bo prehitro izsušila.

Pobiranje pridelka

Paradižnik pobiramo samo ko je zrel. Zeleni paradižniki vsebujejo solanin, ki je v večjih količinah lahko tudi strupen. Paradižnik odtrgamo takoj ko se obarva rdečo. To storimo na nežen način, sadež primemo in ga nežno zasukamo. Pobiranje sadežev naj poteka v suhem vremenu. Poskrbimo tudi za redno odstranjevanje gnilih ali poškodovanih paradižnikov, vendar jih zaradi širjenja bolezni ne mečimo na kompostni kup. Zelene paradižnike lahko obiramo le jeseni, ko na prostem več ne bodo dozoreli. Takšne paradižnike spravimo v notranje prostore, kjer bodo dokončno dozoreli.

Prav tako ne pozabimo na nadaljnjo oskrbo rastline. Rastlina pri dozorevanju sadežev še vedno potrebuje veliko vode, odstranjevanje zalistnikov in porjavelih listov.

Preberite tudi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja