Zakaj je dobro vse zapisati? 📃

Se ti je že zgodilo, da si vstala že utrujena? V glavi pa seznam: kaj moraš še skuhati, kje si včeraj pozabila perilo v stroju, kdo čaka na tvoj odgovor in kaj te čaka v službi... Pa še nekaj, česar se ne moreš čisto spomniti – ampak veš, da obstaja.

Ne, nisi pozabljiva. Nisi lena. In nisi slaba v organizaciji. Si samo človek. Tvoja glava ni prostor za shranjevanje.

Tvoji možgani niso zvezek!

Možgani so izjemni – ustvarjajo, povezujejo, čutijo. A niso narejeni za to, da si zapomnijo 42 različnih misli hkrati. Ko jih silimo v to vlogo, postanemo nemirni. Telo sicer sedi, ampak misli še vedno tečejo – včasih še hitreje.

Ko nosiš vse v glavi, postane dan težji

V glavi brez reda nastane zmeda. In ta zmeda te teži, tudi če si fizično pri miru. Pomanjkanje fokusa, hitre menjave razpoloženja, občutek, da zamujaš nekaj pomembnega... vse to ni znak, da ti ne gre. Je znak, da nimaš kam dati vseh teh misli.

Pisanje ni samo za "organizirane"

Pisanje je način, kako narediš prostor.
Pisanje ni "še ena stvar, ki bi jo morala delati".
Pisanje je orodje za olajšanje.
Lahko je neredna misel, seznam opravil, opomnik, občutek.

Že samo dejanje, da misel zapišeš, spremeni tvoje počutje. Takoj ko jo vidiš pred sabo, ne živi več samo v tebi. In takrat se pojavi prvi občutek jasnosti.

Zapisano = jasno, urejeno in tvoje

Ko nekaj zapišeš, ni več megleno.
Veš, kaj moraš narediti.
In še bolj pomembno – veš, kaj lahko izpustiš.

Pisanje ni zato, da bi bila bolj popolna. Pisanje je zato, da lažje dihaš.

Ne rabiš popolnega sistema – rabiš prostor

Ne čakaj, da boš “bolj organizirana”.
Ne čakaj, da boš imela uro časa za pisanje.
Začni s tem, kar imaš: zvezek, list papirja, rob dnevnika.

Napiši.
– Kaj te teži?
– Kaj si želiš?
– Kaj rabiš danes?

Ne zato, da dodaš novo nalogo v dan, ampak da si ustvariš notranji red. Tak, ki ne pritiska, ampak podpira.